PESTICIDI.net

Projekt pesticidi.net je finančno podprl Sigrid Rausing Trust

Alternativa nezdravemu načinu
življenja - MOTOVILEC.SI

Kako je v praksi?

Pesticidi v Sloveniji

V osnutku študije Ocena stanja z ovrednotenjem nacionalne infrastrukture za ravnanje s kemikalijami v republiki Sloveniji (oktober 1997) lahko preberemo, da je bila leta 1997 letna poraba pesticidov v Sloveniji kar 7.775 ton!

Če izračunamo mutageni ekvivalent sevanja za porabljenih 7.775 ton pesticidov, ugotovimo, da Slovenci v enem letu prejmemo v svoje okolje mutageni ekvivalent sevanja 1.234 atomskih bomb s hirošimsko močjo.

Vir: Nespametni bodo žejni (Anton Komat)

Glede na obstoječe podatke pa poraba pesticidov iz leta v leto narašča, tako da se stanje ne izboljšuje, ampak postaja vse resnejše.

Razvoj kmetijstva, še posebej pospeševanje pridelave sadja in zelenjave, bo vplival na povečanje porabe pesticidov v prihodnosti. Na drugi strani pa je Slovenski kmetijsko okoljski program zelo dobro razvit in predstavlja priložnost za rešitev okoljskega problema, povzročenega s strani kmetijstva. Ekološko kmetovanje je v porastu, ta trend pa se bo najverjetneje nadaljeval tudi v prihodnje zaradi boljšega marketinga in podpore države.

Kljub temu so v Sloveniji še zmeraj dovoljene nekatere aktivne snovi, ki so zelo nevarne. V letu 2007 je v Sloveniji 329 registriranih pripravkov in 214 aktivnih snovi (Fito-info).

V letu 2000 je bilo registriranih 240 aktivnih snovi za uporabo v pesticidih (Neumeister 2003):

• 19 izmed teh je bilo razvrščenih kot skrajno (»extremly«) ali zelo (»highly
hazardous«) nevarnih (visoka stopnja strupenosti, WHO) in
• 30 snovi kot zelo strupenih (»very toxic«) ali strupenih (»toxic«) (visoka stopnja
strupenosti, EU).
• 17 aktivnih snovi je bilo potencialno kancerogenih (kategorija kancerogenosti 3,
EU) in 6 potencialno mutagenih (kategorija mutagenosti 3, EU),
• 99 aktivnih snovi je bilo nevarnih za okolje.

Pregled registriranih snovi v letu 2002 (Komat in Pretnar 2003) kaže naslednje:

• V letu 2003 je bilo v prosti prodaji pet aktivnih snovi pesticidov, ki so po Aneksu 15
(EU – Resolution on Endocrine Disruptors) endokrini disruptorji najvišjega tveganja
(»high concern«) in sicer: vinklozolin, tiram, linuron, atrazin in alaklor.
• 6 pri nas dovoljenih organofosfornih insekticidov je v spisku najnevarnejših strupov:
azinfos-metil, demeton, diazinon, diklorvos, metidation in paration.

Vir:
- Fito-info: http://www.fito-info.bf.uni-lj.si/ffs/reg/Index.htm(videno 4.2.2007)
- Komat, Anton in Gorazd, Pretnar. (2003). Dostopno na:
http://www.dostje.org/Eko/voda1.htm [29.1.2007].
- Neumeister, L. (2003). Pesticides in Central and Eastern Europe – Usage,
Registration, Identification and Evaluation (Part 4: Slovenia). Dostopno na:
www.PAN-Germany.org)

Zakonodaja, ki v Sloveniji ureja področje FFS

Najpomembnejši zakonski akt, ki ureja področje fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) v Sloveniji je Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. l. RS, št. 35/07). Zakon dopolnjujejo naslednji podzakonski akti:

- Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/03, 5/07).
- Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Ur. l. RS, št. 36/02, 41/04, 17/05, 92/06).
- Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Ur. l. RS, št. 37/01, 80/01, 80/02, 117/02).

Prav tako obstajajo tudi pravila, ki določajo mejne vrednosti ostankov pesticidov v oziroma na živilih rastlinskega in živalskega izvora in kmetijskih pridelkih ter postopke vzorčenja in analize vzorcev za ugotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov:

- Pravilnik o ostankih pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih (Ur. l. RS, št. 84/04).

Drugi pomemben zakon je Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, kiprihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04). Ta zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, da so zdravstveno ustrezni ter ureja zdravstveni nadzor nad njihovo proizvodnjo in prometom z namenom, da se varuje zdravje ljudi, izvaja spremljanje (monitoring) zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili.

Nov zakon v Sloveniji

V začetku leta 2007 smo v Sloveniji dobili nov, občutno razrahljani Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, ki je še olajšal dostop do pesticidov, kar bo posledično prav gotovo prispevalo k povečanju uporabe pesticidov. Očitno nekaterim v Sloveniji še zmeraj ni na prvem mestu zdravje državljanov in skrb za okolje. Nekateri komentarji niso nič kaj spodbudni v boju proti uporabi pesticidov in za naše zdravje.

Direktorica Fitosanitarne uprave RS Katarina Groznik je ob sprejemanju novega zakona pojasnila na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da "se še naprej ohranja omejena prodaja fitofarmacevtskih sredstev, spreminja se le način prodaje za manj nevarna fitofarmacevtska sredstva". Ohranja se tudi veljavni sistem registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki pa ga nameravajo dopolniti, je zatrdila. "Dopolnjujemo ga pravzaprav le v tem segmentu za majhne kulture, to so razna jagodičevja, borovnice, oljke, lešniki, kakiji in vrtnine, kjer zaradi majhne uporabe v celotni Sloveniji enostavno ni ekonomskega interesa proizvajalcev in ne vlagajo registracij, kar pomeni, da ti pridelovalci enostavno nimajo nobenega sredstva, kadar jim ta pridelek napadejo bolezni in škodljivci," je dejala.

Alojz Sok (NSi): Brez pesticidov ni ničesar
Širitev uporabe fitofarmacevtskih sredstev se ne zdi problematična tudi poslancu NSi Alojzu Soku. "To, kar je bilo narejeno s prejšnjim zakonom, da si morajo vsi pridobiti neko izkaznico bolj kot pa znanje, je bil način, da se je na nek način poseglo v žepe vseh ljudi, ki se s tem morajo ukvarjati, bistvenega učinka pa ni bilo," je dejal na seji in dodal, da brez zaščitnih sredstev danes ni mogoče pridelati nič.

Vir: članek Ministrstvo je popustilo vrtičkarjem, ki želijo uporabljati še večji izbor škropiv, čebelarji pa temu nasprotujejo
Objavljeno na www.24ur.com, dne 18.1.2007

Drugače gleda na te spremembe Janez Drnovšek
"Vsi vemo, da pesticidi zastrupljajo naše vode, da ne govorimo o hrani, ki se proizvaja s kemikalijami in zastruplja naše organizme. Človek bi pričakoval, da smo vsaj na tem področju dosegli zadostno raven zavedanja in bomo poizkušali uporabo pesticidov v kmetijstvu zmanjševati in postopno uvajati ekološko čisto pridelavo. Pa temu ni tako," opozarja Drnovšek.
"Če je že kmetijska ministrica pod pritiskom interesnih skupin predložila takšne popravke zakona, kje so drugi, ki morajo braniti interese okolja in zdravja? Kako je lahko to potrdilo ministrstvo za okolje, da ne govorim o ministrstvu za zdravje," se sprašuje predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj.
Vir: www.umanotera.org