PESTICIDI.net

Projekt pesticidi.net je finančno podprl Sigrid Rausing Trust

Alternativa nezdravemu načinu
življenja - MOTOVILEC.SI

Kaj jemo?

Razpoložljivost podatkov v Sloveniji

Podatki o vsebnosti ostankov pesticidov v hrani, ki so trenutno na voljo, od leta 2002 do 2006. Meritve izvajajo in objavljajo v poročilih tri inštitucije in sicer Inštitut za varovanje zdravja republike Slovenije v Ljubljani in Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru ter Kmetijski inštitut Slovenije iz Ljubljane. Zaradi nekoliko različnih metodologij ter tudi rezultatov, objavljamo poročila vseh inštitucij. Bralec naj presodi sam, kaj je zanj zanimivo in uporabno.

Poročila Inštituta za varovanje zdravja republike Slovenije v Ljubljani in Zavoda za zdravstveno varstvo v Mariboru

Poročilo za leti 2002 in 2003 vsebuje podatke »Programa uradnega nadzora živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili«. Poročila so skupaj pripravili na Inštitutu za varovanje zdravja republike Slovenije v Ljubljani ter Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru pod okriljem Ministrstva za zdravje ter podatke »Monitoringa pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih«, pri pripravi katerih je sodeloval tudi Kmetijski inštitut Slovenije iz Ljubljane pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V letu 2004 se je zakonodaja temeljito spremenila in je spremljanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev (poenostavljeno pesticidov) razdelila med omenjeni Ministrstvi.

Tako so poročilo za leto 2004, kjer najdemo podatke »Programa uradnega nadzora živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili« pripravili na Inštitutu za varovanje zdravja republike Slovenije v Ljubljani ter Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru. Kmetijski inštitut Slovenije iz Ljubljane pa je podatke objavil v poročilih, ki so na voljo spodaj na strani in sicer za vsa leta (od 2003 do 2006).

Poročili:

2002 -2003 >>
2004 >>

Kratek povzetek poročil

Program uradnega nadzora v letu 2002 in 2003 vsebuje vzorčenje naslednjih skupin živil:

• Sadje in zelenjava
• Žita, mlevski in pekarski izdelki
• Mleko in mlečni izdelki
• Olja
• Živila, namenjena za posebne prehranske namene
• Čaj

V letu 2003 so bili iz seznama umaknjeni čaji, dodani pa:

• Meso in mesne izdelke
• Ribje izdelke-ribe, lupinarje, mehkužce
• V skupini olj še masti
• Prigrizki na osnovi žit, moke in krompirja

V letu 2004 je bil nabor skupin skoraj v celoti enak kot v letu 2003.

Na vrh

Ker povzetek služi izpostavitvi samo pomembnejših ugotovitev, so predstavljene le skupine z izrazito visokim odstotkom ostankov pesticidov ter skupinam, pri katerih prisotnost ostankov pesticidov praktično ni zazna.

Rezultati:

V grafu so predstavljeni rezultati meritev za vsako skupino živil posebej po letih v katerih so bile meritve opravljene.

Poročilo o spremljanju ostankov pesticidov v živilih v letu 2004 kaže, da je v Sloveniji kar 26,6% vseh analiziranih vzorcev živil in 39,3% sadja, zelenjave in njihovih izdelkov vsebovalo ostanke pesticidov. Med sadjem so najbolj obremenjena jabolka, saj jih je kar 86% vsebovalo enega ali več pesticidov. V 5% pa je bila celo presežena dovoljena mejna vrednost.
Jabolka domačega izvora pa so vsebovala ostanke pesticidov celo v 92,3%. Problematične so tudi jagode, saj so našli v 87% vzorcev ostanke pesticidov, pri breskvah v 63%, pri žitih, mlevskih in pekarskih izdelkih v 25 % in pri mleku v 17 %. Podobni rezultati veljajo za prigrizke na osnovi žit, moke in krompirja, ki so še posebej priljubljeni med mlado populacijo. 60% vzorcev ni vsebovalo ostankov pesticidov, medtem ko so bili ostanki pesticidov najdeni v 40% vzorcev.

Poročila Kmetijskega inštituta Slovenije iz Ljubljane

Poročila Kmetijskega inštituta Slovenije predstavljajo rezultate analiz ugotavljanja ostankov pesticidov v kmetijskih pridelkih. Tako so, v primerjavi s poročili inštitutov, pristojnih za varovanje zdravja, osredotočeni na živila iz skupine sadje/zelenjava.

Kratek povzetek poročil

V letih 2003 do 2006 so odvzeli vzorce kmetijskih pridelkov kot je navedeno v tabeli.

Rezultati

Vir:
Poročilo o ostankih FFS v kmetijskih izdelkih v letu 2003
Poročilo o ostankih FFS v kmetijskih izdelkih v letu 2004
Poročilo o ostankih FFS v kmetijskih izdelkih v letu 2005
Poročilo o ostankih FFS v kmetijskih izdelkih v letu 2006

Prav zaradi dejstva, da so nekatera posamezna živila zelo obremenjena z ostanki pesticidov, smo pripravili dve razglednici, ki jih lahko pošljete tistim,za katere vam ni vseeno. Razglednice lahko naročite na info@ech-o.org.

Jabolka
Jagode

Dodatno si lahko preberete tudi dve krajši predstavitvi rezultatov meritev ostankov pesticidov v jagodah in jabolkih.

Dejstva o jagodah >>
Dejstva o jabolkih >>

Ostanki pesticidov se določajo glede na vrednost MRL, ki se razlikujejo glede na živilo. MRL je najvišja dovoljena količina ostankov pesticidov v oziroma na živilu in kmetijskem pridelku. MRL je izražen v miligramih na kilogram (mg/kg). Predstavlja najvišjo pričakovano količino ostanka pesticida v oz. na živilu, ki je rezultat uporabe določenega pesticida ob upoštevanju pravil dobre kmetijske/pridelovalne prakse. Pri določanju MRL se zakonodajalec poslužuje nekaj parametrov, med katerimi je tudi ADI (Acceptable Daily Intake). ADI za pesticide (ali druge kemijske snovi oz. kemikalije) je tista količina pesticida v hrani ali pitni vodi, ki jo lahko, na osnovi sedaj znanih dejstev, zaužijemo vsak dan tekom celotne življenjske dobe brez škodljivih posledic za zdravje. ADI izražamo v mg/kg telesne teže/dan (za osebo standardne teže 60 kg). Vnos pesticidov oz. kronično izpostavljenost pesticidom z živili izražamo v % ADI. Stalen oz. kroničen vnos ostankov pesticidov v organizem z živili lahko predstavlja tveganje za zdravje potrošnika, če so jim izpostavljeni v količinah, ki presegajo ADI.

Ob tem je potrebno poudariti, da nimajo vsi ljudje standardne teže 60 kg ter da so najbolj občutljive skupine izrazito pod to predpostavko (nerojeni otroci, otroci, mladostniki ter tudi mnogi starostniki).

Razmišljanje namesto zaključka
Pohvalno in nujno je, da se takšni podatki zbirajo in da so na voljo javnosti. Kljub temu pa se, tako kot pri mnogih stvareh, pojavlja vprašanje o smiselnosti ter pomisleki o primernosti takšnih aktivnosti, še posebej, ker so financirani iz davkoplačevalskega denarja in bi naj bili rezultati v splošno javno korist.

• Prisoten je izreden časovni zamik. Trenutno ti podatki služijo le statistiki in spremljanju trenda dogajanja na omenjenem področju. Vsekakor pa so podatki neuporabni za odločitev kupca o tem, kaj in kje kupovati ter kdaj jesti določen pridelek oz. izdelek. Navedeni inštituciji rezultatov za leto 2005 in 2006 še nista objavili.
• Vprašljiv je obseg ukrepanja pristojnih inštitucij. Na podlagi rezultatov imajo pristojne inštitucije možnosti, kot so prepoved prometa, predlog sodniku za prekrške, odstop zadeve drugi inštituciji, obvestilo preko nacionalnega sistema hitrega obveščanja ter odvzem dodatnih vzorcev. V poročilu je navedeno, da prepoved prometa ni bila možna za večino sadja in zelenjave z visokimi vrednostmi ostankov pesticidov, saj niso bili več v prodaji. To pomeni, da smo vse že fino pojedli…
• Ni ažurnosti. Trenutno še ni sistema, ki bi o rezultatih monitoringa dnevno obveščal ljudi in jim s tem omogočil možnost izbire. Pristojne inštitucije za varovanja zdravja bi se morale zavedati, da imamo ljudje pravico do obveščenosti ter do lastne presoje, kaj je za nas dobro in kaj ni.
• Le delno znana metodologija vzorčenja. V metodologiji vzorčenja so navedeni le kraji Slovenije, kjer so bili vzorci živil odvzeti. Ni pa znano, v katerih trgovinah, na katerih tržnicah ali pri drugih ponudnikih živil. Ažuren podatek skupaj z rezultatom za konkretno lokacijo bi kupcu omogočil, da se izogne nakupu z ostanki pesticidov obremenjenih živil v trenutku, ko so le-te v prodaji.

Na vrh