PESTICIDI.net |
   |
 |
Zanimivo o pesticidihAtrazinAtrazin je herbicid, torej se uporablja za zatiranje plevelov. Je eden najbolj uporabljanih herbicidov na svetu, saj je njegova uporaba dovoljenja v več kot 80 državah. Uporaba je prepovedana v Nemčiji, Franciji, Italiji, Švedski in Norveški ter tudi v Švici, kjer je sedež največje proizvajalke atrazina podjetja Syngenta. Atrazin negativno deluje na zdravje človeka. Komat v svojem članku povzema raziskave, opravljene v tujini, katerih rezultati so pokazali negativen vpliv na reprodukcijo živali in človeka, razvojne nepravilnosti, motnje v delovanju živčevja, poškodbe imunskega sistema ter porušenje nevroendokrinega sistema. Več je možno prebrati v članku »To še spijemo, pa gremo«. Vir: Komat, A. 22.04.2002. To še spijemo, pa gremo. Mladina. Dostopno na: Metil bromidMetil bromid je eden izmed petih najbolj uporabljanjih pesticidov na svetu. Je visoko učinkovit kot razpršilo in se uporablja za kontrolo insektov, plevelov in bakterij pri proizvodnji več kot 100 poljščinah, v gozdovih in drevesnicah ter za izdelke iz lesa. Glavna uporaba zajema škropljenje tal, vzdrževanje po obiranju ter za "zagotavljanje kakovosti" proizvodov (proti gnitju, obarvanju in podobno). V letu 1994 je bilo več kot 431 milijonom ameriških dolarjev izvoza škropljeno z metil bromidom (to so zadnji razpoložljivi podatki). Največ ga uporabljajo za krompir, jagode in papriko. V okviru Montrealskega protokola iz leta 1991 je metil bromid označen kot kemikalija, ki pripomore k tanjšanju ozonskega plašča in to petdesetkrat hitreje kot CFC-ji (Freon). Metil bromid je zelo strupen tudi za ljudi in živali. Metil bromid se v večini uporablja pri pripravi tal za sejanje ali saditev. Pobije vse »nezaželene« organizme in rastline še preden se semena ali sadike dotaknejo tal. V svetu so leta 1996 porabili skoraj 48.000 ton metil bromida. ZDA, Italija, Japonska, Izrael ter Španija so skupaj porabile kar 70 % vsega uporabljenega metil bromida (champon). Vpliv metil bromida na zdravje ljudi:
Vir: USDA (United States Department of Agriculture), Agriculture Research Service (the in-house research arm of the U.S. Department of Agriculture). ARS Mathyl Bromide Research, why alternatives? Triklosan – antimikrobni pesticid, ki nas spremlja na vsakem koraku Antimikrobni pesticidi so snovi ali mešanice snovi, ki se uporabljajo za uničevanje ali zatiranje rasti škodljivih mikroorganizmov: bakterij, virusov ali gliv na neživih predmetih in površinah. Kljub temu se mnoge med temi kemikalijami uporabljajo v izdelkih za osebno nego, ko so milo, zobne paste, losjoni, ki pa se ne smatrajo kot pesticidi zaradi luknje v zakonodaji, čeprav imajo identične aktivne snovi in so v EPA (Environment Protection Agency) registrirani kot pesticidi. Antimikrobni izdelki vsebujejo približno 275 različnih aktivnih snovi in jih najdemo v različnih oblikah: spreji, tekočine, koncentrirani praški in plini. V letu 2004 je bilo registriranih pri EPA več kot 5.000 izdelkov kot antimikrobni pesticidi. Med njimi je precej razširjen tudi triklosan, ki se pojavlja v mnogih izdelkih široke potrošnje, kar je zelo zaskrbljujoče. Triklosan je sintetična kemikalija, ki se je zaradi svojih antimikrobnih lastnosti v zadnjih letih razširila na trgu potrošnikov v različnih oblikah antibakterijskih mil, deodorantov, zobnih past, kozmetike, plastike, v kuhinjskih ploščicah, otroških igračah, deskah za rezanje hrane, ročajih zobnih ščetk, atletskih oblačilih in ostalih produktih. Triklosan je »razmeroma nestrupen« za človeka. Kljub temu pa obstajajo dokazi, da izpostavljenost vpliva tako na zdravje kot okolje, od razdražene kože, dermatitisa, alergije, astme do uničevanja vodnih ekosistemov. V švedski študiji so odkrili prisotnost triklosana v materinem mleku pri 60% žensk, kar pomeni, da se absorbira v telo v velikih količinah in tako prenaša na otroke. Prav tako se lahko akumulira v maščobnih tkivih. Prav tako so našli povezave med triklosanom in zelo strupenimi dioksini, ki so lahko zelo karcinogeni in lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot je resno oslabljenje imunskega sistema, zmanjšanje plodnosti, spontane splave, okvare pri rojstvih in raka. Zaradi svoje kemijske sestave se lahko triklosan že na soncu naravno spremeni v dioksin, npr. v tekstilnih produktih izpostavljenih soncu. Raziskava je pokazala, da triklosan - antimikrobno sredstvo, uporabljeno v gospodinjskih detergentih za posodo, reagira s klorirano vodo in povzroči nastanek strupenega kloroforma. Raziskava tudi namiguje, da reakcija triklosana s klorom v prisotnosti sončne svetlobe morebiti povzroča nevarne visoko klorirane dioksine. Mnogi proizvajalci zobnih past in mil, ki vsebujejo triklosan, zagotavljajo, da aktivna snov deluje še 12 ur po uporabi, kar pomeni, da nismo izpostavljeni tej snovi samo med umivanjem zob in rok, ampak še precej dlje. Vir: http://www.beyondpesticides.org
, 2004 Radiomimetično delovanje pesticidov"Že dolgo je znano, da pesticidi delujejo radiomimetično, to pa je delovanje, katerega učinek je enak učinku radioaktivnega sevanja. Pesticidi namreč povzročajo mutacije, zato so torej mutageni. Mutageni pa nimajo praga! To pomeni, da sprožitev mutacije lahko povzroči že najmanjša količina radiomimetične snovi. Dvakratni dobitnik Nobelove nagrade dr. Linus Pauling je zapisal, da je za človekovo zdravje škoda enaka, če je 100 oseb izpostavljenih dozi sevanja 10 rentgenov ali 10.000 oseb dozi 0,1 rentgena (F. Avčin, 1969). Prenesimo to ugotovitev na problematiko pesticidov, ki prav tako kot radioaktivno sevanje delujejo radiomimetično. Velika verjetnost je, da je škoda za človekovo zdravje enaka, če je 100 oseb izpostavljenih koncentraciji 10 ppm pesticida ali 10000 oseb koncentraciji 0,1 ppm pesticida. Italijanski znanstvenik, Amerigo Mosca, je na podlagi primerjav rezultatov testov mutagenosti izračunal ekvivalent mutagenosti med pesticidi in radioaktivnim sevanjem. Dobljeni ekvivalent mutagenosti 6,3 tone pesticidov ustreza atomski bombi z enako močjo kot tista, ki je padla na Hirošimo. Uporaba 6,3 tone pesticida povzroči torej v okolju takšne genotoksične in mutagene posledice, kot jih je povzročila atomska bomba, uporabljena v Hirošimi (P. Tompkins, C. Bird, 1992). Na naši dedni zasnovi bi povzročili razdejanje enako posledicam radioaktivnega sevanja tisoč atomskih bomb uporabljenih v Hirošimi, če bi v Sloveniji porabili le 6300 ton pesticidov na leto." Vir: Nespametni bodo žejni (Anton Komat) Razsipavanje s pesticidiZanimiva je primerjava med uporabljeno količino pesticidov v kg/ha in doseženim pridelkom v tonah/hektar po posameznih svetovnih regijah. Primerjava nam izjemno nazorno pokaže, da med tema dvema podatkoma ne obstaja premosorazmeren odnos. Količinsko razmerje uporabljenih pesticidov med Japonsko in Afriko je 85, razmerje povprečnega pridelka pa le 4,5. Torej je več kot očitno, da razviti svet dobesedno zasipa rodovitno prst s strupi. Vir: Nespametni bodo žejni (Anton Komat) Uporaba pesticidov je nevarnejša od atomskih bomb!Ko je leta 1962 Rachel Carsonova objavila zdaj že znamenito knjigo Nema pomlad in s tem dobesedno šokirala javnost, so jo silovito napadali zlasti agrokemični lobiji. V svoji gonji proti njej so skušali doseči celo prepoved njene knjige. Že leta 1963 je dr. Jerome Weisner, znanstveni svetovalec predsednika Kennedyja, poročal posebni komisiji, ustanovljeni za preučitev Carsoninih tez: "Uporaba pesticidov je nevarnejša od atomskih bomb!". Carsonova je zapisala: "Vsi smo seznanjeni s posledicami radiacije, kako smo torej lahko indiferentni do enakih posledic pri prosti uporabi kemičnih pripravkov v kmetijstvu?" Waltersove in Carsonine trditve takrat še niso imele oprijemljivih dokazov, dokler ni italijanski znanstvenik Amerigo Mosca, dobitnik nagrade za kemijo, na svetovni razstavi v Bruslju objavil srhljivih podatkov. Mosca je poudaril, da so toksične kemikalije, ki jih uporablja kmetijstvo, radiomimetične, torej so njihove posledice povsem enake posledicam radioaktivnega sevanja. Nastale poškodbe genetičnega koda so popolnoma primerljive in jih je mogoče izraziti tudi količinsko. Mosca je ovrednotil, da je bil genotoksični potencial letne uporabe organskih fungicidov (zineb, captan, faltan) v svetu leta 1970 enak ekvivalentu eksplozij 29 termonuklearnih (vodikovih) bomb moči 14 megaton, ali drugače 14.500 atomskih bomb, kakršna je padla na Hirošimo. Ko je primerjal celotno uporabljeno količino pesticidov leta 1970 v ZDA – ta je bila 453.000 ton – je dobil ekvivalent genotoksičnosti, ki bi odgovarjal eksploziji 145 vodikovih bomb moči 14 megaton ali 72.000 atomskih bomb enake moči, kot je bila bomba na Hirošimo. Podatke je dopolnil še z medicinskimi analizami, ki so bile porazne. Pri novorojencih je bilo pri 15 odstotkih populacije opaziti znamenja mentalne retardije, vitalnost sperme povprečnega Američana se je v tridesetih letih zmanjšala za 30 odstotkov, odstotek sterilnih med študentsko populacijo se je skokovito povečeval in v Moscovi analizi dosegal že 25 odstotkov. Njegove analize je Italija za 30 let označila kot državno skrivnost. Moč italijanskega kemičnega koncerna Montedison je namreč takrat še segala v sam vrh države. Vir: Nespametni bodo žejni (Anton Komat) Pesticidi tudi v naših gospodinjstvihPesticidi nas danes spremljajo na prav vsakem koreku. Ne uporabljajo se samo v kmetijstvu pri pridelavi zelenjave in sadja, ampak tudi v proizvodnji za zaščito izdelkov, pri veterinarjih za zdravljenje živali, pa tudi v naših gospodinjstvih. Pogosto pa jih namreč uporabljamo v vsakdanjem življenju tudi doma in na vrtovih za iztrebljanje plevela, v raznih sprejih za uničevanje insektov (komarji, mravlje, bolhe, ščurki…) in v šamponih proti lasnim ušem. Tudi ti pesticidi, ki jih uporabljamo v naših gospodinjstvih so zelo nevarni, še posebej za otroke in nosečnice, zato ob vsaki njihovi uporabi premislimo, ali so res potrebni in ali jih lahko nadomestimo s kakšnim drugim naravnim sredstvom. Ostanki pesticidov so danes prisotni praktično povsod, v svežem sadju in zelenjavi, v predelanih živilih, v rekah in okolju. Prav tako so prisotnih v našem vsakodnevnem življenju doma na preprogah, dlaki naših hišnih ljubljenčkov, ki smo jih zdravili npr. zaradi bolh, in na vrtnih rastlinah, travi, igriščih. Tako smo vsak dan izpostavljeni pesticidom in prav tako tudi naši otroci. Doma lahko marsikdaj uporabimo namesto nevarnih pesticidov prav tako učinkovita naravna sredstva ali druge naravne metode, da dosežemo želen cilj. Se splača potruditi. Nekaj nasvetov lahko najdete na tej spletni strani pod Nasveti za dom in vrt. Vir: http://www.foe.co.uk (videno 26.9.2007)
Golf igrišča, največji potrošniki pesticidovSlovenija ima 12 golf igrišč, ki obsegajo okoli 460 hektarjev površin. To predstavlja 0,022 odstotka površine ozemlja Slovenije, medtem ko urejene in vzdrževane igralne površine predstavljajo 0,012 odstotka slovenskega ozemlja. Čeprav je površina relativno majhna, okoljevarstveniki opozarjajo, da so ta igrišča nevarna naravi, pa tudi ljudem. V ZDA že postajajo pravi trend tako imenovana organska golf igrišča, na katerih ni dovoljena uporaba kemikalij, pač pa samo naravna sredstva. V Sloveniji pa bo treba nanje še verjetno počakati. Vir: Sporni okoljski vidiki golf igrišč, www.umanotera.org, 8.1.2007(videno 21.9.2007)
|
| Copyright © 2007 Društvo ECHo Gostovanje m2 server |