PESTICIDI.net

Projekt pesticidi.net je finančno podprl Sigrid Rausing Trust

Alternativa nezdravemu načinu
življenja - MOTOVILEC.SI

Vpliv pesticidov na okolje

Zaradi vse večje uporabe fitofarmacevtskih pripravkov (pesticidov) in nepravilne uporabe le-teh lahko najdemo vsebnost pesticidov in njihovih metabolitov (razgradnih produktov) tudi v različnih živilih, vodi, okolju in celo v človeškem organizmu. Zato so ostanki pesticidov v živilih in vodi dandanes higienski problem v svetu.

Kljub temu da je namen pesticidov zatiranje škodljivcev, ki zmanjšujejo pridelek, so posledice pogosto širše. Pesticidi pogosto uničujejo tudi druga življenja (npr. ptice, ki se prehranjujejo z ubitimi listnimi ušmi), zaradi česar je zelo težko oceniti vse učinke uporabe teh snovi. Vse rastline in živali so deli izredno zapletene prehranjevalne verige in je v resnici nemogoče zastrupiti en organizem, ne da bi se prej ali slej pokazale posledice tudi na drugih. Posledice uporabe pesticidov se lahko razkrijejo šele čez leta. V mnogih primerih pesticidi porušijo naravno verigo bitij, ki se hranijo z drugimi in so nadalje sami hrana naslednjim. Do sedaj smo že lahko bili priča, da so pesticidi ubijali ptice in kazali učinke tudi na ljudeh.

Pesticidi so pomemben onesnaževalec okolja, kar potrjujejo tudi rezultati številnih analiz, ki kažejo, da je na področjih zelo intenzivne kmetijske rabe zemljišč zelo onesnažena tudi podtalnica.

Torej pesticidi posegajo mnogo globlje kakor le v zatiranje določenih škodljivcev; uničujejo okolje in zdravje ljudi.

Vir: http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/pesticidi.php, Načrt za zeleni planet (John Seymour in Herbert Girardet)

Kaj smo naredili okolju?

Večina pesticidov je zelo nevarnih, ne le človeku, temveč tudi drugim organizmom v okolju. Zaradi porušenega naravnega ravnovesja se zmanjšuje kmetijska pridelava in nastajajo velike ekonomske izgube tudi izven kmetijstva. Kontaminacija prsti s pesticidi je v Nemčiji in Holandiji dosegla takšen obseg, da so ustanovili Sklad za zemljo in zgradili posebne dekontaminacijske centre, kot je npr. v Bochumu, kjer so do sedaj pri temperaturi 1200˚C razstrupili že 400.000 ton prsti. Dekontaminacija prsti je Holandijo v letih 1988/91 stala 1,4 % bruto nacionalnega dohodka oziroma 6,3 milijarde guldnov. Toda sanacija prsti (obnova ekološke funkcije prsti) je tehnološko še neizvedljiva.

Tako smo z nepremišljenim ravnanjem uničili na milijone hektarjev plodne prsti, zastrupili biosfero, zdesetkali mikroorganizme v prsti, ki je bila in bo osnova civilizacije in vseh kultur, ustvarili množico novih škodljivcev, posegli z monokulturami v sam temelj delovanja ekosistemov in še bi lahko naštevali.

Vir: Nespametni bodo žejni (Anton Komat)

Zastrupljanje tal z določenimi pesticidi je pripeljalo tako daleč, da je, četudi jih danes ne uporabljamo več, zdravljenje tal drago in zahteva intenzivne projekte. Ugotovili so, da tla še mnogo let po zadnji uporabi DDT vsebujejo do 20 kg te snovi na 1 hektar (Carson, 1962).

Dokazano je namreč, da se molekule mnogih pesticidov, še posebej pa klorovih pesticidov, ohranjajo v tleh in vodi leta ali celo desetletja dolgo, njihova koncentracija pa se od zelo majhnih delcev v vodi (trilijoninka) lahko 105-107-krat poveča (biomagnifikacija) v tkivih nevretenčarjev, rib, ptic in sesalcev; končna koncentracija v živalih pa doseže vrednosti milijonink (ppm).

Vir:http://www.itr.si/javno/youth_farm/sl/agriculture2.html

Nekaj primerov vplivov na okolje

V zvezi z onesnaževanjem okolja je grozljiv primer kraja Seveso v Italiji, kjer so leta 1976 zaradi uhajanja dioksina z območja evakuirali novo vrsto »okoljskih beguncev«, medtem ko je veliko število prebivalcev na tem območju umrlo; poleg tega so se pojavile rakaste bolezni in grozljive deformacije. Nadalje, leta 1987 se je v Švici zgodil »naključen« izpust pesticidov v Ren; poleg tega, da je bilo uničeno veliko število živih bitij v reki, je prišlo tudi do težav pri namakanju in oskrbi z vodo.

Čeprav pesticide uporabljamo za boj proti določenim rastlinskim škodljivcem, lahko povzročijo velike spremembe celotnega ekosistema. Tudi če iz ekosistema izgine en sam organizem, to povzroči spremembo njegovega značaja in porušenje ravnotežij, temelječih na vrsti bioloških kontrol, ki so se razvile skozi čas.

• Z bojem proti škodljivcem v kmetijskih kulturah zmanjšujemo tudi hrano za druge organizme, katerih število se prav tako zmanjša, in tako dalje. Zmanjšanje flore na kmetijskih površinah zaradi pomanjkanja hrane in težav pri oblikovanju gnezd povzroči tudi zmanjšanje favne. Podoben pojav opazimo pri onesnaževanju voda. Zaradi izginjanja zooplaktona in ličink žuželk strada vodna favna.
• Strupenost zaradi uporabe pesticidov ne deluje le na ciljne organizme, temveč tudi na mnogo organizmov, ki so z vidika kmetijstva koristni in ki prispevajo k stabilnosti ekosistema (biotični sovražniki, npr. polonice, strigalice idr., ter opraševalci, npr. čebele in čmrlji). Zato uničevanje življenjskih združb zaradi uporabe pesticidov pogosto povzroči povečanje populacij in njihove intenzivnosti. Primer takšnih motenj je uporaba piretroidov v nasadih bombaža za zatiranje žuželk iz reda metuljev (Lepidoptera), ko istočasno uničujemo tudi njihove biotične sovražnike, kar povzroči porast populacij le-teh v nasadih bombaža.
• Pesticidi ne uničujejo le biotičnih sovražnikov kmetijskih rastlin, temveč tudi opraševalce. To uničevanje (čebel, čmrljev…) povzroča zmanjševanje pridelka v kulturah, ki so odvisne od opraševanja žuželk. Končno je treba poudariti tudi, da uporaba pesticidov povzroči odvisnost vrste, ki jo zatiramo, rezultat pa je pojav odpornih osebkov. Dejstvo je, da žuželke zaradi svojega hitrega razmnoževanja, kratkih življenjskih krogov in genske pestrosti razvijejo sposobnost, da premagajo naša prizadevanja za kemično zatiranje. Danes je na svetu prek 450 vrst žuželk, ki so odporne na številne pesticide.
• Običajen ukrep kmetov, ki se soočajo s takšnimi razmerami, je povečanje količin uporabljenih pesticidov ali pa uporaba bolj strupenih sredstev, kar še poveča resnost problemov. Značilen primer je pridelovanje bombaža v grških pokrajinah Tesalonija in Makedonija (1999), kjer se je povečala odpornost gosenic škodljivca bombaža na pesticide. Kmetje, ki so se soočili z nevarnostjo uničenja svojih pridelkov, so uporabili velike količine različnih pesticidov, kar je povzročilo resno onesnaženje tal in vode.

Vir: http://www.itr.si/javno/youth_farm/sl/agriculture2.html

Na vrh

Nazaj na stran: Vpliv pesticidov >>