PESTICIDI.net

Projekt pesticidi.net je finančno podprl Sigrid Rausing Trust

Alternativa nezdravemu načinu
življenja - MOTOVILEC.SI

Naravna gnojila

Prevrelka - tekoče gnojilo

Tako živalska kot rastlinska gnoji­la lahko damo v vodo in jih kot te­koča gnojila uporabljamo neposredno za zalivanje rastlin. To gnojenje s prevrelko je priporočljivo vedno tedaj, kadar želimo pri rastlinah doseči rast­ni sunek. Rastlinam, ki črpajo obilo hranilnih snovi, kot so na primer kapusnice in paradižnik, pridejo taki posebni odmerki med rastno dobo ze­lo prav. Prevrelka na splošno vsebuje dušik in kalij. Uporabljati jo moramo torej zelo previdno, da preprečimo ožig in pretegnjeno rast. Zredčenjem pa si zlahka pripravimo tudi blažje raztopine prevrelk.

Koprivna brozga (prevrelka)
Najbolj znana rastlinska brozga, ki si jo vsak vrtnar lahko pripravi sam, je koprivna prevrelka. Za to se uporabi­jo sveže rastline, ki jih režemo od po­mladi do poletja. Ne smemo pa upo­rabljati rastlin, ki že imajo semena. Manjše količine te brozge, na primer za mestne vrtove ali balkone, lahko napravimo tudi iz posušenih kopriv.

Za pridelavo tekočega gnojila po­trebuje vrtnar najprej primerno velik lesen ali plastičen sod. Lahko je tudi glinen ali keramičen. Pločevinasti sodi niso najbolj primerni, ker med vren­jem lahko potekajo med brozgo in kovino neugodne kemične reakcije. Sod moramo pokriti z leseno ali žičnato mrežo, da v tekočino ne pa­dejo ptiči ali druge majhne živali. Mreža pa vseeno pušča dovolj zraka za kroženje.

Za rastlinsko prevrelko najprej sod napolnimo z zeleno gmoto, nato jo prelijemo z vodo. Najbolj bi ustrezala deževnica; kjer je ni na voljo, uporab­ljamo postano vodo, ki je nekaj časa stala na soncu. Soda ali kadi ne sme­mo napolniti do vrha, kajti med vren­jem se prevrelka peni. Na sončnem mestu poteka proces hitreje. Najmanj enkrat na dan moramo prevrelko zmešati, da pride v tekočino kisik, saj omogoča boljši razkroj.

Prevrelka vedno razvija neprijetne vonjave. Nekaj pesti kamninske moke ali nekaj baldrijanovega izvlečka lahko ta neprijetni spremljevalni pojav omili. Marsikateri specialisti za pre­vrelko dajejo zeleno gmoto v porozne vreče, preden jo potopijo v sodu. Tako preprečijo, da bi jim razkrojena rastlinska sluz pozneje zamašila zalivalko. Seveda pa lahko prevrelko pred zalivanjem tudi precedimo. To pa je potrebno le, če koprivno brozgo za krepitev rastlin škropimo na liste. Na splošno vrtnarji zalivajo s to broz­go rastline s širokim curkom nepo­sredno v območje korenin. Tedaj ostanki sploh ne motijo.

Prevrelko moramo vsekakor od­meriti in razredčiti. V normalnih raz­merah računamo z razmerjem 1:10. Če ste v majhnem loncu nastavili zelo gost izvleček, je bolje, če pre­vrelko razredčite v razmerju 1:20. Za občutljive rastline uporabljajte raje bolj razredčene raztopine. Prevrelka je zre­la za uporabo, ko potemni in se ne peni več. To je lahko po enem tednu in pol do treh tednih. Potem lahko na sod položimo pokrov. Hranljiva brozga (prevrelka) ostane učinkovita do kon­ca vrtnega leta. Neporabljene ostanke lahko jeseni zlijemo na kompost. Ko spomladi koprive začno krepko rasti, je čas, da si naredimo novo prevrelko.

Iz kopriv pridobimo odlično pre­vrelko za biotične vrtove. Deluje iz­ravnalno in zdravilno, pospešuje rast in nastanek listnega zelenila. V tla, ki smo jo pognojili s prevrelko iz kopriv, se radi naselijo deževniki.

Večino rastlin v cvetličnem, zelen­javnem ali sadnem vrtu lahko pre­hranjujemo s to poceni in zdravo rast­linsko prevrelko. Le fižol, grah, čebu­la in česen te, z dušikom bogate, prevrelke ne prenašajo. Poleg kopriv lahko za prevrelko uporabimo tudi druge rastline.

Druge prevrelke

Gabez - poznamo dve vrsti inobe sta zdravilni rastlini, ki imata veliko beljakovin. Lahko ju po­sadimo v vrtu in večkrat na leto porežemo. Veliki listi dajejo dovolj gmote za prevrelko. Gabezova prevrelka vsebuje veliko dušika in kalija. Po po­ročilih o uspehih biotičnih vrtnarjev prav posebno pospešuje rast paradiž­nika. Gabezove liste lahko mešamo tudi s koprivami.

Mešana zelišča lahko prav tako uporabimo za prevrelko. Primerni so plešec, preslica, kamilica in regrat z do­datki iz dišavnega vrta, kot so poprova meta, ižop, majaron in številni drugi. Biotični vrtnar, ki opazuje naravo skrbno in z ljubeznijo, lahko mirno preizkuša sestavo različnih rastlinskih prevrelk. Zelišča lahko meša tudi z gabezom ali koprivami. Tudi vratič, regrat, čebula in česen so primerni kot podlaga za tekoče gnojilo. Gotovo so še druge možnosti, ki čakajo, da bi jih odkrili tenkočutni vrtnarji.

Nekaj živalskega gnoja, npr. krav­jega ali perutninskega, rožene, krvne in kostne moke, lahko za izpopol­nitev prav tako dodate zeliščni brozgi kot polno lopato zrelega komposta.

Kompostna brozga je tekoče gnojilo, ki si ga lahko pripravimo sami iz hranilnih kompostnih tal brez dodatkov. V ta namen stresemo vedro popolnoma zrelega komposta v kad in dolijemo 10 l vode. Nato vsebino krepko premešamo. Šele ko se pre­ostali trdni delci sesedejo na tla, broz­go odlijemo. Nato lahko to kompost­no vodo s hranili, ki so raztopljena v njej, kot blago gnojilo zalivamo ne­posredno na rastline.

Tekoči gnoj nastane, če živalske iztrebke podobno kot rastline namo­čimo v sodu ali kadi z vodo. Za to so primerni goveji gnoj brez slame, svež; ali osušen kurji gnoj ali gvano. Tudi tu so koristni dodatki kamninske moke in zdravilnih zelišč.

Prevrelke polivamo v oblačnih dneh na vlažna tla. Razredčeno broz­go polivamo v območje koreninja rastlin, ne pa po listih. Zlasti v sušnih dnevih je sicer nevarnost ožigov. Bolj kot je tekoči gnoj blag, manjša je nevarnost neželenih stranskih vpli­vov. S to »hrano iz zalivalke« lahko na gredah z mešanimi posevki gnojite zelo usmerjeno. Kompost lahko pov­sem brez nevarnosti zalivamo z vsemi prevrelkami. Ta »stranska pot« se ved­no obnese. Naravno gnojenje s prevrelko ima velike prednosti: je zelo poceni in vedno vemo, kaj vsebuje.

Na vrh

PRIPOMOČKI V STISKI – Škropilne brozge

Zeliščna prevrelka -zeliščni izvleček

Za zatiranje številnih bolezni raste­jo v naravi ustrezna zelišča. V biotič­nem vrtu ne streljamo na vrabca s to­povi. Naravna sredstva dosežejo z manj težavami želen uspeh. Če si jih pripravimo sami, so poleg tega še zelo poceni. Za pripravo domačih škropiv zadostuje desetlitrsko vedro. Rastline za domače brozge lahko naberete sa­mi ali pa jih pustite rasti napol samo­niklo v kakšnem vrtnem kotu. Kopri­ve, preslice in vratič štejemo celo med plevele, pelin in gabez spadata v vrt zdravilnih zelišč. Od kopriv, preslice, gabeza in pelina uporabite vso rastlino s stebelci in listi pred cvetenjem. Pri vratiču uporabite cvetočo rastlino.

Suha zelišča dobite v lekarnah, drogerijah, zeliščnih hišah in special­iziranih podjetjih za razpošiljanje biotičnih sredstev. V receptih navedene količine lahko nihajo, ker tudi vsebnost učinkovin ni stalna. Preizku­šajte sami, kolikor le morete.

Osnovni recepti

Zeliščna prevrelka in njena priprava je obširno opisana pod naslovom Naravna gnojila.

Zeliščni čaj dobimo, če sveže ali posu­šene rastline prelijemo s kropom in pu­stimo mešanico nekaj časa stati. Za ze­liščno brozgo moramo najprej predpisa­no količino rastlin namakati 24 ur v vo­di (če je le mogoče v deževnici) in nato kuhati vse skupaj približno pol ure na zmerni temperaturi. Brozgo nato ohlajamo 10 do 15 minut in jo precedimo.

Zeliščna brozga nastane tako, da predpisano količino rastlin namakamo (mehčamo) 24 ur v vodi (po možnosti v deževnici) nato vse skupaj kuhamo tako, da pol ure rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.

Zeliščne izvlečke si pripravimo tako, da suhe ali sveže rastline namakamo v hladni vodi. V njej smejo biti le nekaj ur, kvečjemu en dan in eno noč, in ne smejo začeti vreti.

Najpomembnejše škropilne brozge

Koprivna prevrelka varuje pred žuželkami in krepi obrambne sposob­nosti rastlin. 1 kg svežih kopriv (malih ali velikih) namočimo v 10 l vode. Su­hih kopriv pa zadošča od 100 do 200 g. Prevrelko moramo razredčiti v razmerju 1:10. Z njo lahko zalivamo tla, območje korenin in - močno raz­redčeno - tudi prek listov. Svežo bro­zgo, ki še vre, uporabljamo po prib­ližno 4 dneh; razredčiti jo moramo v razmerju 1:50. Če jo škropimo po lis­tih in poganjkih, deluje proti pršicam in listnim ušem.

Ostro koprivno brozgo pripravimo enako in z istimi količinami, vendar ne sme prevreti. Ta hladni vodni izvle­ček pustimo stati od 12 do 24 ur (naj­dalj tri dni), nato pa nerazredčenega škropimo. Deluje proti listnim ušem.

Iz različnih samoniklih in vrtnih zelišč si lahko biovrtnar sam napravi lastne škropilne brozge, ki so primerne za varstvo pred škodljivci. V tej košari so zbrane koprive, orlova praprot, navadni vratič, preslica in pelin. V precejšnjem obsegu te rastline uspevajo še samoniklo, lahko pa jih za lažje spravilo nasadimo tudi v vrtu.

»Pekoče« snovi kopriv se razkroji­jo, če pustimo brozgo predolgo stati. Učinkovitost koprivnega izvlečka v hladni vodi je sporna. V sistematičnih poskusih na uši ni bilo skoraj nobene­ga učinka. Morebiti pa so rezultati odvisni od celotnega stanja v vrtu. Vsekakor smemo to brozgo pri­poročati le pri šibkem napadu uši. Najbolje je, če preizkusite še sami.

Gabezovo prevrelko pripravimo natančno tako kot koprivno in jo upo­rabljamo za iste namene. Obe rastlini lahko mešamo, prav tako prevrelki. S svojimi učinkovinami se dopolnjujeta. Gabezova prevrelka poleg dušika vse­buje tudi kalij.

Brozga iz njivske preslice
1 kg sve­že ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v 10 l vode. Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure na nižji tem­peraturi. Ko se ohladi, jo precedimo.

Pred škropljenjem jo razredčimo v petkratni količini vode. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje, da bi se pojavile rastlinske bolezni. Pripravek tudi krepi rastline, kadar jih napadajo pršice. Preslično brozgo škropimo v suhem vremenu ob sonč­nih dneh. Preventivno delovanje je najmočnejše, če škropljenje redno po­navljamo od pomladi do jeseni. Pri akutni nevarnosti glivičnih okužb, ki se hitro širijo moramo preslično broz­go škropiti tri dni zapored.

Koprivno brozgo in preslično bro­zgo lahko zmešamo in škropimo kot mešanico. Koprivni brozgi lahko do­damo še pest dresni.

Vratičeva brozga ali prevrelka
Vratič je nekoli­ko podoben praprotim, vendar spada v povsem drugo botanično družino, namreč med košarice. Od 300 do 500 g svežega ali 30 g posušenega vratiča namočimo v 10 l vode. Naredimo lahko bodisi pre­vrelko, brozgo ali čaj. Pozimi lahko to tekočino škropimo nerazredčeno po rastlinah, poleti pa le po tleh. Za škro­pljenje po cvetenju ali za jesensko škropljenje razredčimo vratičevo broz­go z dvojno količino vode. Ta zeliščni izvleček deluje na splošno proti mrče­su, predvsem pa proti jagodnemu cvetožeru, jagodnim pršicam, pršicam ro­bidnic, malinovem hrošču, grizlicam, rjam in pepelastim plesnim.

Če mešamo vratičevo brozgo s presličnim čajem in dodamo 100 g kuhinjske soli, dobimo škropivo proti paradižnikovi in krompirjevi listni pegavosti. Preprosti ljudje imenujejo vra­tič tudi glistovnica, ker je bil znan kot domače zdravilo proti glistam. Zdaj vemo, da vsebuje to zelišče tudi stru­pene snovi in da je lahko nevarno. Pazite, da brozge ne bi pili otroci.

Na vrh

Vir: Biovrt