PESTICIDI.net

Pesticidi.netKontaktNačrt strani
AKTUALNO O PESTICIDIH PESTICIDI V SLOVENIJI PESTICIDI V SVETU EKOLOŠKO JE ZDRAVO NASVETI ZA DOM IN VRT NASVETI ZA KMETOVALCE ZANIMIVO BRANJE

    KONTAKT

  

Mešani posevki

Sosedje v mešanih posevkih

Tabela gospe Miše Pušnik (datoteka Excel)

Dobro premišljena pisana mešanica

Na gredi z mešanimi posevki uspevajo hkrati rastline, ki zorijo raz­lično in jih ob različnih časih tudi spravljamo. Imajo pa različne zahteve po hranilnih snoveh, kajti po gredah ne  ločimo več močno, srednje in blago izčrpavajočih rastlin. Grmaste širokolistne rastline rastejo zraven visokih oblik, ki silijo bodisi v višino ali globino. Vrtnine s plitkim korenin-jem se izmenjujejo s takšnimi, ki po­ganjajo globoke korenine.

Ta pisana mešanica pa ni skupaj po naključju. Mešane posevke mora­mo vedno sestaviti po dobro premiš­ljenem načrtu. Podobno kot pri kolobarju je najbolje, da ga zapišemo in redno upoštevamo. Za naravnega vrt­narja je to seveda duševni napor. Zato pa dejanska poraba delovnega časa ni večja kot pri klasičnih posevkih. Z mešanimi posevki, ki dobro uspevajo, je poleti celo manj dela, ker gosta rastlinska odeja nad gredo in zastirka med vrstami na tleh skoraj ne dopuščata, da bi zrasel plevel. Tudi za motiko ali zalivalko moramo prijeti le redko.

Pridelek tega intenzivnega zelenjadarstva je večinoma zelo obilen, na­vadno je večji kot pridelek posamez­nih vrtnin na gredah. Velika prednost je tudi časovno dobro razdeljena »po­nudba« za kuhinjo in klet. Vmesni posevki, kot so solata, špinača, red­kvica, kreša in druga zelišča, v pre­sledkih vedno znova doraščajo. Nabi­ramo jih, da dobi glavni posevek dovolj prostora za rast in zorenje. Tako se sicer neprestano redčijo vrste mešanega posevka, nikoli pa niso prazne. Kjer pospravimo kakšno vrtnino, tam posejemo bodisi drugo ali pa zamašimo vrzel z zelenim gnojenjem ali zastirko.

Ker so zdaj rastline, ki so po­žrešne na hranilne snovi, in skromne rastline na skupni gredi, morata biti priprava tal in gnojenje nanje prilago­jeni. Le površine, ki so namenjene za setev močno in srednje izčrpavajočih rastlin, oskrbimo jeseni s preperelim gnojem ali organskimi gnojili. Vse druge pognojimo le s kompostom. Vrtnine, ki potrebujejo med rastno dobo veliko hranilnih snovi, zalivamo s prevrelko iz kopriv ali s kakšno drugo, doma narejeno gnojilno prevrelko.

Za oskrbo z organskimi snovmi na gredah so tla neprestano prekri­ta z zastirko in vrstami rastlin za zeleno gnojenje. Gorjušica, špinača in kreša so za to zelo primerne. Njihovi ostanki služijo za zastirko.

Dobri sosedje - slabi sosedje

Vsi, ki bi rad uspešno gojili mešane posevke, se mo­ramo najprej seznaniti s »simpatijami in antipatijami« v rastlinskem svetu. Načelno velja: veliko rastlin se med­sebojno prenaša in vplivajo ugodno druga na drugo. Sorazmerno malo pa se jih ne prenaša in vpliva medsebojno izrazito odbijajoče. Tretja skupina se obnaša nevtralno. Na podlagi razpredelnice si lahko ustvarimo pregled nad najboljšimi sosedskimi razmerami.


Iz razpredelnice dobrih sosedov lahko razberemo, da imajo v mešanih posevkih tudi zelišča pomembno vlogo. Nekaterim rastli­nam delajo družbo in se menjavajo z vrstami vrtnin. Aromatične dišavnice prispevajo svoj delež k izboljšavi okusa svojih sosednih rastlin. Tak primer imamo pri zgodnjem krompir­ju, ki ga sadimo skupaj s kumino in korenjem. Koper in korenje vplivata podobno ugodno drug na drugega. Lahko jih posejemo skupaj celo v vrsti. Tudi kombinacija kreše in red­kvice ima ugoden vpliv na aromo. V tem primeru so redkvice bolj slastne.

Številna zelišča pa se v mešanem posevku obnesejo še drugače. Od­vračajo škodljivce. Listna zelena varu­je kapusnice pred bolhači in goseni­cami. Za žajbelj, rožmarin, timijan in poprovo meto velja, da odvračajo ne­varnega kapusovega belina. Najbrž s svojimi močnimi vonjavimi. Šetrajka varuje fižol pred listnimi ušmi. Kapucinka in vrtna kreša varujeta para­dižnik in sadno drevje pred listnimi in krvavimi ušmi.

Posebno pomembno je, da izrabimo takšne možnosti naravne obrambe pred škodljivci. Pregled rastlin, ki nam stojijo ob strani kot tihi »pomočniki", najdete v tabeli Rastline kot pomočniki.

Dobra soseda za varstvo rastlin in njihovo zdravje na zelenjavnem in sadnem vrtu pa sta lahko tudi ognjič in žametovka. Poleg koristne vloge, ki jo imata, s svojim cvetjem žarečih barv, še krasita vrt.

Da se začetnik v džungli mešanih posevkov ne bi zmedel s preštevilnimi možnostmi, naj tu še enkrat na­vedemo nekatere pomembne vsakod­nevne kombinacije, ki jih najdemo v vsakem vrtu.

Začnimo torej s preprostimi in za­nesljivimi mešanicami. Tako se lahko izognemo nepotrebnim slabim učinkom sosedstva. Več najdemo v preglednici mešanih posevkov.

Na vrh

Za preizkušanje: dobri sosedje
zgodnji korenček - čebula
pozni korenček - por (obe kombi­naciji se medsebojno varujeta pred korenjevo in čebulno muho)
nizki fižol - rdeča pesa - šetraj
zelena - por
korenček - solata - drobnjak
paradižnik - peteršilj
paradižnik - zelena
solata - redkvica - kolerabica
zelje - nizki fižol
kumare - koper

To so slabi sosedje
solata - peteršilj
komarček - paradižnik
nizki fižol - čebula
zelje - čebula
paradižnik - grah
grah - fižol
krompir - sončnice
krompir - paradižnik
zelje - gorjušica (gorčica)

Če se izogibamo tem očitno neugodnim kombinacijam, pri drugih vrtninah že ne moremo narediti prevelik­ih napak. Z vedno več izkušnjami lahko najdemo vedno boljše kombinacije. Mešanice pa se seveda od vrta do vrta nekoliko razlikujejo. Kajti podnebje in talne razmere seveda vplivajo na rast. Za začetnike sledijo tu trije praktični, nezapleteni primeri, s katerimi se v svojem vrtu nauči delati z mešanimi posevki od pomladi do pozne jeseni.

Zgodnje zelje, solata, kolerabica, redkvica, kreša

Na gredi, široki 1,20 m, posadimo spomladi v sredini vrsto zeljnih rast­lin (po okusu cvetačo, listni ohrovt, zelje ali zgodnje zelje). Desno in levo od nje posejemo mešano vrsto z red­kvico in krešo. Zraven njih pa posa­dimo po eno vrsto glavnate solate (majska kraljica). Nato sledi po ena vrsta kolerabice in na skrajnih ro­bovih Se enkrat mešani vrsti redkvic in kreše.

Prve nabiramo redkvice in krešo. Zato imajo solatne rastline dovolj prostora, da oblikujejo okrogle glave. Te porežemo kot drugo vrtnino. Zelje v sredini se lahko nato poljubno raz­širi. Kjer je dovolj vmesnega prostora, lahko še enkrat posejemo razne vrtnine, na primer zimsko solato ali špinačo. Pri endivijah je mogoče re­zanje oziroma nabiranje podaljšati z zgodnjimi in poznimi sortami.

Na vrh

Čebula in korenje, motovilec in špinača

Spomladi posejemo na gredo v menjajočih se vrstah zgodnje vrste korenja ali okroglo korenje. Mednje sadimo čebulček ali šalotko. Po spravilu v poznem poletju sledi drugi mešan posevek, v katerem se menjajo vrste špinače in motovilca.

Kombinacija čebule in korenja posebno nazorno kaže, kako večkrat­no in ugodno se dopolnjujejo dobro izbrani mešani posevki. Ti dve vrtnini se medsebojno varujeta pred škodljiv­ci. Odvračata čebulno in korenjevo muho. Sta pa tudi dobri partnerici pri razdelitvi prostora: korenje raste globoko in navpično v tla, čebula pa plitko razprostira svoje korenine. Torej se medsebojno nikoli ne ovirata. Posevek ostane tudi zaradi tega posega zračen in zdrav.

Pozni setvi motovilca in špinače skleneta kolobarni krog celo čez hladen letni čas. Ta mešani posevek, ki mu mraz ne škodi, prekrije gredo do naslednje pomladi z zeleno rastlin­sko odejo. To nam omogoča, da si lahko tudi še v snegu oskrbimo sveže vitamine. Korenine špinače obogatijo tla s saponini, listi pa jih pokrivajo, da ostanejo vlažna in senčna.

Na vrh

Zgodnji krompir, špinača, redkvica, kapucinka, zeleni ohrovt, por

V sredini grede posadimo z veliko razdaljo dve vrsti zgodnjega krompir­ja. Med njima ter desno in levo pa po eno vrsto špinače in redkvice. Na skrajnih robovih posadimo kapucinko, ki se ne vzpenja, oblikuje okrogle grmičke in naredi lepo cvetočo obrobo. Preden se krompir razraste, že spravimo špinačo in redkvico. Kapucinka ni le varovalna spremljevalna rastlina za krompir, iz njenih listov in cvetov si pripravimo zdravo in slastno solato. Pri tem mešanem posevku krompirja ne ogrnemo. Ko krompir izkopljemo, lahko v izmeničnih vrstah posadimo zeleni ohrovt in por kot pozna posevka in zimski vrtnini.

Krompir zapusti godna, rahla tla, ki jih je treba še enkrat pognojiti s kompostom ali kakšnim naravnim gnojilom.

Kaj je kompost?

Tudi koprivna prevrelkapo­spešuje krepko rast poznih vrtnin.

Kaj je koprivna prevrelka?

Ta­koj po saditvi pokrijemo gredo z zastirko, ki naj tam ostane do nasled­njega poletja.

Kaj je zastirka?

Vitki por in okrogli zeleni ohrovt se zelo dobro dopol­njujeta v svojih zahtevah po prostoru.

Na vrh

Kot zanimivost:
Sistem mešanih kultur po Gertrudi Franck

Kdor je nekaj časa delal poskuse z mešanimi posevki, bo dobil občutek za to, katere sosedske rastline dajejo posebno dobre, zdrave in obilne pridelke. Seveda pa so na tem zanimi­vem področju tudi nekateri specialisti, ki so v umetnosti kombiniranja postali pravi mojstri. Tako je posestnica kme­tije Gertrud Franck v svojem velikem kmečkem vrtu v Oberlimpurgu pri Schwäbisch Hallu desetletja delala po­skuse z mešanimi posevki. Sčasoma je razvila lastno zamisel. Njen vrt ni več razdeljen v posamezne grede. Name­sto tega označuje posamezna polja v razdalji 1,60 m z vrstami špinače. Med njimi poseje po vsem vrtu v razdalji 40 cm vrste špinače. Te naredijo pravilno razdelitev in so hkrati potreb­ne za zelenjavo, za zasenčenje tal doraščajočim drugim posevkom in pozneje njeni ostanki služijo kot gmota za zastiranje.

Ko Gertrud seje (sadi), razdeli 1,60 m široko gredo vedno v glavni posevek (dve zunanji vrsti), srednji posevek (srednja vrsta) in majhne posevke (dve vmesni vrsti). Te vrste tečejo vedno med vrstami špinače.

Glavni posevek - na primer fižol, paradižnik, krompir ali kapusnice - določa naravo vsakega polja. Stranske posevke k njim izbira tako, da upo­števa dobro sestavo.
Metoda Gertrude Franck ima to prednost, da je zelenjavni vrt tako raz­deljen zelo pregledno. Razdalje so iz­brane tako, da ostaja med rastlinami dovolj prostora, da tla lahko nepresta­no zastiramo in jih oskrbujemo s kom­postom. Ker ni nobenih trdnih poti, se ne izgubi nič dragocenega prostora. Poti nastanejo same po sebi tam, kjer spravimo z grede špinačo. Talna odeja je potrebna kot prožna vmesna plast pod vrtnarjevimi nogami.

Biotičnim vrtnarjem se splača, da se podrobneje ukvarjajo s to posebno obliko mešanih posevkov. Utemeljena ni le z desetletja dolgo uspešno prak­so, temveč tudi z dobro premišljenim teoretičnim sistemom.

Širokopotezna razdelitev »špinačnega sistema« pa je vendarle bolj primerna za velike kot pa majhne vrtove. O tej posebni mešani kulturi je mo­goče najti precej člankov v strokovni literaturi.

Pestra mešanica v kmečkem vrtu

Mešane kulture preizkušajo in naprej razvijajo moderni biovrtnarji. Toda dobrososedske rastlinske skup­nosti nikakor niso iznajdba sedanjega časa. Njihova tradicija sega stoletja nazaj v stare kmečke vrtove. Tam je bilo od nekdaj v navadi, da so vrt­nine, zelišča pa tudi cvetlice sadili v pestri mešanici. Sestava teh mešanic ni nastala naključno. Iz izkušenj več generacij je kmetica vedela, katere rastline dobro uspevajo v soseščini z drugimi in dajejo dobre pridelke.

Tako je vedra slika bujnega po­deželskega vrta hkrati dokaz za dobro delujoče mešane kulture. Tudi iz dobrega starega kmečkega vrta lahko pridobimo marsikatero drago­ceno spodbudo za svoje rastlinske skupnosti. Posebno za majhne hišne vrtove so kombinacije s številnimi ze­lišči in cvetlicami zelo koristne. Na manjšem prostoru lahko tako ene po­leg drugih najdejo svoj prostor uporabne in okrasne rastline.

Vzori in izkušnje so nujni sprem­ljevalci na poti k zdravemu in rodovit­nemu vrtu. Prav tako pomembna pa so tudi lastna opazovanja in poskusi. Zato naj ima vsak vrtnar, ki se je do­bro seznanil z osnovami mešanih kul­tur, tudi pogum za opravljanje lastnih poskusov.

Na vrh