|
Mešani posevki
Sosedje v mešanih posevkih
Tabela gospe Miše Pušnik (datoteka Excel)
Dobro premišljena pisana mešanica
Na gredi z mešanimi posevki uspevajo hkrati rastline, ki zorijo različno in jih ob različnih časih tudi spravljamo. Imajo pa različne zahteve po hranilnih snoveh, kajti po gredah ne ločimo več močno, srednje in blago izčrpavajočih rastlin. Grmaste širokolistne rastline rastejo zraven visokih oblik, ki silijo bodisi v višino ali globino. Vrtnine s plitkim korenin-jem se izmenjujejo s takšnimi, ki poganjajo globoke korenine.
Ta pisana mešanica pa ni skupaj po naključju. Mešane posevke moramo vedno sestaviti po dobro premišljenem načrtu. Podobno kot pri kolobarju je najbolje, da ga zapišemo in redno upoštevamo. Za naravnega vrtnarja je to seveda duševni napor. Zato pa dejanska poraba delovnega časa ni večja kot pri klasičnih posevkih. Z mešanimi posevki, ki dobro uspevajo, je poleti celo manj dela, ker gosta rastlinska odeja nad gredo in zastirka med vrstami na tleh skoraj ne dopuščata, da bi zrasel plevel. Tudi za motiko ali zalivalko moramo prijeti le redko.
Pridelek tega intenzivnega zelenjadarstva je večinoma zelo obilen, navadno je večji kot pridelek posameznih vrtnin na gredah. Velika prednost je tudi časovno dobro razdeljena »ponudba« za kuhinjo in klet. Vmesni posevki, kot so solata, špinača, redkvica, kreša in druga zelišča, v presledkih vedno znova doraščajo. Nabiramo jih, da dobi glavni posevek dovolj prostora za rast in zorenje. Tako se sicer neprestano redčijo vrste mešanega posevka, nikoli pa niso prazne. Kjer pospravimo kakšno vrtnino, tam posejemo bodisi drugo ali pa zamašimo vrzel z zelenim gnojenjem ali zastirko.
Ker so zdaj rastline, ki so požrešne na hranilne snovi, in skromne rastline na skupni gredi, morata biti priprava tal in gnojenje nanje prilagojeni. Le površine, ki so namenjene za setev močno in srednje izčrpavajočih rastlin, oskrbimo jeseni s preperelim gnojem ali organskimi gnojili. Vse druge pognojimo le s kompostom. Vrtnine, ki potrebujejo med rastno dobo veliko hranilnih snovi, zalivamo s prevrelko iz kopriv ali s kakšno drugo, doma narejeno gnojilno prevrelko.
Za oskrbo z organskimi snovmi na gredah so tla neprestano prekrita z zastirko in vrstami rastlin za zeleno gnojenje. Gorjušica, špinača in kreša so za to zelo primerne. Njihovi ostanki služijo za zastirko.
Dobri sosedje - slabi sosedje
Vsi, ki bi rad uspešno gojili mešane posevke, se moramo najprej seznaniti s »simpatijami in antipatijami« v rastlinskem svetu. Načelno velja: veliko rastlin se medsebojno prenaša in vplivajo ugodno druga na drugo. Sorazmerno malo pa se jih ne prenaša in vpliva medsebojno izrazito odbijajoče. Tretja skupina se obnaša nevtralno. Na podlagi razpredelnice si lahko ustvarimo pregled nad najboljšimi sosedskimi razmerami.
Iz razpredelnice dobrih sosedov lahko razberemo, da imajo v mešanih posevkih tudi zelišča pomembno vlogo. Nekaterim rastlinam delajo družbo in se menjavajo z vrstami vrtnin. Aromatične dišavnice prispevajo svoj delež k izboljšavi okusa svojih sosednih rastlin. Tak primer imamo pri zgodnjem krompirju, ki ga sadimo skupaj s kumino in korenjem. Koper in korenje vplivata podobno ugodno drug na drugega. Lahko jih posejemo skupaj celo v vrsti. Tudi kombinacija kreše in redkvice ima ugoden vpliv na aromo. V tem primeru so redkvice bolj slastne.
Številna zelišča pa se v mešanem posevku obnesejo še drugače. Odvračajo škodljivce. Listna zelena varuje kapusnice pred bolhači in gosenicami. Za žajbelj, rožmarin, timijan in poprovo meto velja, da odvračajo nevarnega kapusovega belina. Najbrž s svojimi močnimi vonjavimi. Šetrajka varuje fižol pred listnimi ušmi. Kapucinka in vrtna kreša varujeta paradižnik in sadno drevje pred listnimi in krvavimi ušmi.
Posebno pomembno je, da izrabimo takšne možnosti naravne obrambe pred škodljivci. Pregled rastlin, ki nam stojijo ob strani kot tihi »pomočniki", najdete v tabeli Rastline kot pomočniki.
Dobra soseda za varstvo rastlin in njihovo zdravje na zelenjavnem in sadnem vrtu pa sta lahko tudi ognjič in žametovka. Poleg koristne vloge, ki jo imata, s svojim cvetjem žarečih barv, še krasita vrt.
Da se začetnik v džungli mešanih posevkov ne bi zmedel s preštevilnimi možnostmi, naj tu še enkrat navedemo nekatere pomembne vsakodnevne kombinacije, ki jih najdemo v vsakem vrtu.
Začnimo torej s preprostimi in zanesljivimi mešanicami. Tako se lahko izognemo nepotrebnim slabim učinkom sosedstva. Več najdemo v preglednici mešanih posevkov.
Na vrh
Za preizkušanje: dobri sosedje
zgodnji korenček - čebula
pozni korenček - por (obe kombinaciji se medsebojno varujeta pred korenjevo in čebulno muho)
nizki fižol - rdeča pesa - šetraj
zelena - por
korenček - solata - drobnjak
paradižnik - peteršilj
paradižnik - zelena
solata - redkvica - kolerabica
zelje - nizki fižol
kumare - koper
To so slabi sosedje
solata - peteršilj
komarček - paradižnik
nizki fižol - čebula
zelje - čebula
paradižnik - grah
grah - fižol
krompir - sončnice
krompir - paradižnik
zelje - gorjušica (gorčica)
Če se izogibamo tem očitno neugodnim kombinacijam, pri drugih vrtninah že ne moremo narediti prevelikih napak. Z vedno več izkušnjami lahko najdemo vedno boljše kombinacije. Mešanice pa se seveda od vrta do vrta nekoliko razlikujejo. Kajti podnebje in talne razmere seveda vplivajo na rast. Za začetnike sledijo tu trije praktični, nezapleteni primeri, s katerimi se v svojem vrtu nauči delati z mešanimi posevki od pomladi do pozne jeseni.
Zgodnje zelje, solata, kolerabica, redkvica, kreša
Na gredi, široki 1,20 m, posadimo spomladi v sredini vrsto zeljnih rastlin (po okusu cvetačo, listni ohrovt, zelje ali zgodnje zelje). Desno in levo od nje posejemo mešano vrsto z redkvico in krešo. Zraven njih pa posadimo po eno vrsto glavnate solate (majska kraljica). Nato sledi po ena vrsta kolerabice in na skrajnih robovih Se enkrat mešani vrsti redkvic in kreše.
Prve nabiramo redkvice in krešo. Zato imajo solatne rastline dovolj prostora, da oblikujejo okrogle glave. Te porežemo kot drugo vrtnino. Zelje v sredini se lahko nato poljubno razširi. Kjer je dovolj vmesnega prostora, lahko še enkrat posejemo razne vrtnine, na primer zimsko solato ali špinačo. Pri endivijah je mogoče rezanje oziroma nabiranje podaljšati z zgodnjimi in poznimi sortami. Na vrh
Čebula in korenje, motovilec in špinača
Spomladi posejemo na gredo v menjajočih se vrstah zgodnje vrste korenja ali okroglo korenje. Mednje sadimo čebulček ali šalotko. Po spravilu v poznem poletju sledi drugi mešan posevek, v katerem se menjajo vrste špinače in motovilca.
Kombinacija čebule in korenja posebno nazorno kaže, kako večkratno in ugodno se dopolnjujejo dobro izbrani mešani posevki. Ti dve vrtnini se medsebojno varujeta pred škodljivci. Odvračata čebulno in korenjevo muho. Sta pa tudi dobri partnerici pri razdelitvi prostora: korenje raste globoko in navpično v tla, čebula pa plitko razprostira svoje korenine. Torej se medsebojno nikoli ne ovirata. Posevek ostane tudi zaradi tega posega zračen in zdrav.
Pozni setvi motovilca in špinače skleneta kolobarni krog celo čez hladen letni čas. Ta mešani posevek, ki mu mraz ne škodi, prekrije gredo do naslednje pomladi z zeleno rastlinsko odejo. To nam omogoča, da si lahko tudi še v snegu oskrbimo sveže vitamine. Korenine špinače obogatijo tla s saponini, listi pa jih pokrivajo, da ostanejo vlažna in senčna.
Na vrh Zgodnji krompir, špinača, redkvica, kapucinka, zeleni ohrovt, por
V sredini grede posadimo z veliko razdaljo dve vrsti zgodnjega krompirja. Med njima ter desno in levo pa po eno vrsto špinače in redkvice. Na skrajnih robovih posadimo kapucinko, ki se ne vzpenja, oblikuje okrogle grmičke in naredi lepo cvetočo obrobo. Preden se krompir razraste, že spravimo špinačo in redkvico. Kapucinka ni le varovalna spremljevalna rastlina za krompir, iz njenih listov in cvetov si pripravimo zdravo in slastno solato. Pri tem mešanem posevku krompirja ne ogrnemo. Ko krompir izkopljemo, lahko v izmeničnih vrstah posadimo zeleni ohrovt in por kot pozna posevka in zimski vrtnini.
Krompir zapusti godna, rahla tla, ki jih je treba še enkrat pognojiti s kompostom ali kakšnim naravnim gnojilom.
Kaj je kompost?
Tudi koprivna prevrelkapospešuje krepko rast poznih vrtnin.
Kaj je koprivna prevrelka?
Takoj po saditvi pokrijemo gredo z zastirko, ki naj tam ostane do naslednjega poletja.
Kaj je zastirka?
Vitki por in okrogli zeleni ohrovt se zelo dobro dopolnjujeta v svojih zahtevah po prostoru. Na vrh
Kot zanimivost:
Sistem mešanih kultur po Gertrudi Franck
Kdor je nekaj časa delal poskuse z mešanimi posevki, bo dobil občutek za to, katere sosedske rastline dajejo posebno dobre, zdrave in obilne pridelke. Seveda pa so na tem zanimivem področju tudi nekateri specialisti, ki so v umetnosti kombiniranja postali pravi mojstri. Tako je posestnica kmetije Gertrud Franck v svojem velikem kmečkem vrtu v Oberlimpurgu pri Schwäbisch Hallu desetletja delala poskuse z mešanimi posevki. Sčasoma je razvila lastno zamisel. Njen vrt ni več razdeljen v posamezne grede. Namesto tega označuje posamezna polja v razdalji 1,60 m z vrstami špinače. Med njimi poseje po vsem vrtu v razdalji 40 cm vrste špinače. Te naredijo pravilno razdelitev in so hkrati potrebne za zelenjavo, za zasenčenje tal doraščajočim drugim posevkom in pozneje njeni ostanki služijo kot gmota za zastiranje.
Ko Gertrud seje (sadi), razdeli 1,60 m široko gredo vedno v glavni posevek (dve zunanji vrsti), srednji posevek (srednja vrsta) in majhne posevke (dve vmesni vrsti). Te vrste tečejo vedno med vrstami špinače.
Glavni posevek - na primer fižol, paradižnik, krompir ali kapusnice - določa naravo vsakega polja. Stranske posevke k njim izbira tako, da upošteva dobro sestavo.
Metoda Gertrude Franck ima to prednost, da je zelenjavni vrt tako razdeljen zelo pregledno. Razdalje so izbrane tako, da ostaja med rastlinami dovolj prostora, da tla lahko neprestano zastiramo in jih oskrbujemo s kompostom. Ker ni nobenih trdnih poti, se ne izgubi nič dragocenega prostora. Poti nastanejo same po sebi tam, kjer spravimo z grede špinačo. Talna odeja je potrebna kot prožna vmesna plast pod vrtnarjevimi nogami.
Biotičnim vrtnarjem se splača, da se podrobneje ukvarjajo s to posebno obliko mešanih posevkov. Utemeljena ni le z desetletja dolgo uspešno prakso, temveč tudi z dobro premišljenim teoretičnim sistemom.
Širokopotezna razdelitev »špinačnega sistema« pa je vendarle bolj primerna za velike kot pa majhne vrtove. O tej posebni mešani kulturi je mogoče najti precej člankov v strokovni literaturi.
Pestra mešanica v kmečkem vrtu
Mešane kulture preizkušajo in naprej razvijajo moderni biovrtnarji. Toda dobrososedske rastlinske skupnosti nikakor niso iznajdba sedanjega časa. Njihova tradicija sega stoletja nazaj v stare kmečke vrtove. Tam je bilo od nekdaj v navadi, da so vrtnine, zelišča pa tudi cvetlice sadili v pestri mešanici. Sestava teh mešanic ni nastala naključno. Iz izkušenj več generacij je kmetica vedela, katere rastline dobro uspevajo v soseščini z drugimi in dajejo dobre pridelke.
Tako je vedra slika bujnega podeželskega vrta hkrati dokaz za dobro delujoče mešane kulture. Tudi iz dobrega starega kmečkega vrta lahko pridobimo marsikatero dragoceno spodbudo za svoje rastlinske skupnosti. Posebno za majhne hišne vrtove so kombinacije s številnimi zelišči in cvetlicami zelo koristne. Na manjšem prostoru lahko tako ene poleg drugih najdejo svoj prostor uporabne in okrasne rastline.
Vzori in izkušnje so nujni spremljevalci na poti k zdravemu in rodovitnemu vrtu. Prav tako pomembna pa so tudi lastna opazovanja in poskusi. Zato naj ima vsak vrtnar, ki se je dobro seznanil z osnovami mešanih kultur, tudi pogum za opravljanje lastnih poskusov. Na vrh
|
