|
KAJ NAM ŠKODUJE V KUHINJI?
Nastanek in razmnoževanje bakterij lahko preprečimo ter zatremo s higieno, ki se začne že pri proizvajalcih hrane. Kupci pa moramo izdelke pravilno hraniti in gledati na rok trajanja. Hrano moramo vedno pripravljati s čistimi rokami in v čistem prostoru.
Najbolj škodujejo bakterija in čistila.
Ekološki nasveti
V hrano lahko zaradi nepazljivosti pridejo tudi drugi strupi. Zato naj bodo v shrambi za živila zares samo živila! Čistila, zdravila, praški ali tekočine za uničevanje mrčesa in rastlin pa nekje drugje.
• Če je živilo poškropljeno s škropivom proti rastlinskim boleznim, ga moramo temeljito oprati.
• V ekološko osveščenem kmetijstvu ne škropimo dreves in drugih rastlin s kemičnimi sredstvi, pač pa uporabljamo naravi prijazne načine.
• Če pa že ne moremo brez umetnih škropiv, potem blizu dreves nikakor ne sadimo denimo solate, jagod, paradižnika itd. V nobenem primeru pa ne škropimo najmanj dva meseca preden bo sadje dozorelo.
• Hranjenje kislih živil v nekvalitetnih lončenih posodah je lahko izjemno nevarno. Kislina v kislem mleku, jabolčniku, solati itd. lahko načne lošč lončenih posod, v katerih je svinec. Če leta in leta uživamo hrano iz takih posod, resno zbolimo ali se celo hudo zastrupimo.
• Če kupujemo lončevino, je ne kupujmo na tržnici pri proizvajalcih, ki ne morejo dokazati, da glazura njihovih izdelkov ne vsebuje svinca in da so uporabili zdravju in naravi neškodljive barve. Na vrh
Pomivanje posode
Pred malo več kot pol stoletja je bilo milo edino umivalno, pralno in čistilno sredstvo, (edina kemikalija), ki ga je človeštvo izdelovalo in uporabljalo. Ker ne prizadene življenja v rekah, jezerih in morjih, je odpadna voda po takšnem pranju posode in perila nenevarna snov. Odkar uporabljamo pomivalne detergente, pralne praške, mehčalce za perilo, peneče kopeli, šampone itd., se stanje iz dneva v dan poslabšuje. Zato je danes le še okoli 5 odstotkov odpadne vode v gospodinjstvih čiste.
Ročno pomivanje posode
Čeprav pomivanje ni težko, je mnogim nadvse zoprno opravilo. Olajšamo si ga, če ne pustimo, da se hrana na posodi zasuši.
Ekološki nasveti
Skoraj vso posodo lahko umijemo le s čistilno gobo ali samo s pomivalno krpo, če se nam pri kuhi ni nič prismodilo. Če se je, pustimo posodo čez noč namočeno v vodi. Če prismojena hrana še ni odstopila od posode, si pomagamo s posebno kovinsko gobico, ki ne pušča raz na posodi.
• Varčujmo z detergenti za pomivanje posode.
• Zastarano hrano z vilic odstranimo mehanično: na primer z zobotrebcem.
• Večine današnjih modernejših in zdravju prijaznejših posod, ki so iz nerjavečega jekla, ne smemo drgniti ali nanje vlivati koncentriranih čistil, ker bi jih s tem poškodovali. Isto velja tudi za jedilni pribor. Če smo posebno natančni in bi radi, da se sveti, ga lahko - kot vso nerjavečo posodo - očistimo z alkoholom, kisom ali limoninim sokom ter jih takoj zbrišemo s suho čisto krpo. Bistvo seveda ni v lesku, pač pa v Čistoči, zato razmislite, če je to zamudno delo sploh potrebno,
• Bakreno posodo (denimo džezve za kavo) čistimo kot ostalo posodo, le v stik s kislino (kisom, limono itd.) ne sme priti, ker pri tem nastaja tako imenovani ,zeleni volk', ki je zelo strupen.
• Če imamo srebrno posodo ali srebrni jedilni pribor, ga dajmo v kuhinjski lijak, ki ga podložimo z aluminijasto folijo, nato potresimo s soljo in prelijemo z vrelo vodo, da je srebrnina pod vodo. Čez eno uro posodo splaknemo in takoj obrišemo s suho in čisto krpo.
• Če se le da, speremo vsak kos posode pod tekočo vodo. Če pri pomivanju posode nismo uporabili preveč čistila ali celo nobenega, pri splakovanju ne porabimo veliko vode. V ekološko osveščenem gospodinjstvu varčujemo tudi z vodo.
• Pomite posodo ne brišemo, pač pa jo pustimo, da se posuši na zraku.
Strojno pomivanje
o Preden naložimo vanj posodo, odstranimo z nje vse grobe (večje)
ostanke hrane, tudi kavno usedlino in hkrati robove od kave in
pravega Čaja. Le tako bo posoda po strojnem pomivanju zares
čista.
o Ker so vsa čistila za strojno pomivanje izredno močna, pazimo,
da ne pridejo do njih otroci.
Ekološki nasveti
Tudi pri strojnem pomivanju posode vedno uporabljajmo čistila brez fosfatov in klora.
• Posebna svetila za posodo, ki odbijajo tudi vodne kapljice, niso potrebna. So samo nepotrebno breme za naš organizem in naravo. Namesto njih uporabljajmo raje kis ali citronsko kislino. Na vrh
Čiščenje štedilnika in pečice
Štedilnike in pečice pri kuhi in peki mimogrede umažemo.
Ekološki nasveti
Vedimo, da lahko nepravilno nastavljeni plinski kuhalniki in štedilniki oddajajo v zrak strupen ogljikov monoksid, ki lahko povzroča težave pri dihanju. Pokvarjeni električni aparati v gospodinjstvu pa pri kratkem stiku velikokrat proizvajajo ozon, ki je, če ga je preveč, strupen.
• Pri čiščenju štedilnika, pečice in Žara v nobenem primeru ne uporabljamo nobenih zvenečih posebnih čistil, ki obljubljajo čudeže. Razjedajo kožo rok, dihala ter načenjajo kovino. Če pridejo ta čistila v oči, povzročajo nepopravljive okvare!!!
• Najbolj škodljivi so peneča pršila (spreji), ki imenitno očistijo zastarano umazanijo, a pri tem povzročajo tako veliko škodo človeškemu zdravju in naravi, da bi jih morali prepovedati.
• Če imamo mikrovalovno pečico, zanjo veljajo ista splošna načela čiščenja kot za druge štedilnike. V ekološko osveščenem gospodinjstvu si pomagamo še takole. Vanjo postavimo posodo z vročo vodo, ki smo ji dodali kis ali limonin sok in vremo v pečici. Ko se v notranjosti nabere veliko pare, ki razmehča umazanijo, jo zbrišemo z mehko krpo. Na vrh
Čiščenje hladilnika in zamrzovalnika
Sodobnega gospodinjstva si danes ne moremo več predstavljati brez hladilnika in zamrzovalnika. Toda zmotno je mišljenje, da lahko vanju v nedogled samo spravljamo živila. Treba ju je tudi redno čistiti. S tem prihranimo energijo in se zavarujemo pred okužbami. Hladilnik, kjer je povprečna temperatura med +2 in +6 stopinj Celzija, nam ohranja živila za daljšo dobo. Ker pa nanje včasih pozabimo, vedimo, da se tudi hrana v hladilniku lahko pokvari.
V njem namreč vse bakterije ne poginejo. Hlad zvečine le upočasni njihovo razmnoževanje, nikakor pa ga ne zatre. Ko pa vzamemo živilo iz hladilnika, se prično bakterije na toplem spet takoj razmnoževati.
V hladilniku lahko slaba živila okužijo zdrava. Zato je pomembno, da se med sabo ne dotikajo. Hranimo jih v zaprtih posodah, škatlah ali steklenicah.
Vso hrano, ki jo nameravamo dati v hladilnik, prej ohladimo. Če bi vanj postavljali še vročo ali toplo, bi v trenutku temperatura narasla. Za ponovno hlajenje bi potrebovali veliko električne energije, po stenah hladilnika pa bi začele polzeti vodne kaplje. Nekatere potem zamrznejo in hladilnik je treba zato prej odtajati. To storimo prej, preden se na hladilnem telesu hladilnika nabere 5 milimetrov debela plast ledu. Odtajati ga moramo zato, da bolje hladi in s tem porabi manj električne energije. Ko se odločimo, da bomo hladilnik odtajali in hkrati očistili, najprej izključimo elektriko, počakamo, da se led odtaja. Notranjost in zunanjost hladilnika zbrišemo najprej z vlažno, nato še s suho krpo. Le umazane površine podrgnemo z grobo mokro gobico.
V zamrzovalnikih je lahko različna temperatura. V tistih z eno zvezdico, je temperatura -6 stopinj Celzija in v njih lahko hranimo hrano le en teden. Zamrzovalniki, ki imajo dve zvezdici, hladijo do -12 stopinj Celzija in v njih lahko hranimo živila dva tedna. Ti zamrzovalniki so navadno sestavni del običajnih hladilnikov. Ker te hladilnike večkrat dnevno odpiramo, je seveda tudi temperatura v zamrzovalnem predalu višja in zato hrana v njih ni tako obstojna. Zamrzovalniki s tremi zvezdicami hladijo do -18 stopinj Celzija in v njih lahko brez škode hranimo živila več mesecev odvisno od vrste živila.
Zamrzovalnik odtajamo, preden ga dodobra napolnimo. Najprej seveda izključimo elektriko. Tista živila, ki jih še hranimo v njem, zavijemo v debelo plast časopisnega papirja in damo za tisti čas v hladilnik. Se najbolje pa je zmrznjeno hrano dati na balkon. To pa lahko storimo le, če je zunaj zima in mraz. Počakamo, da se led stali, nastavimo posodo, kamor odteka voda. Ko je tajanje končano, notranjost pobrišemo. Ledu ne smemo odstranjevati z ostrimi predmeti, ker bi lahko poškodovali hladilni mehanizem.
Sicer pa se pri čiščenju in odtajanju hladilnikov in zamrzovalnikov držite navodil proizvajalcev, ki po navadi svetujejo posodo ali več posod z vročo vodo, ki jih damo v neodtajan aparat. Tudi ,micka' bo prišla prav, saj z njo pospešimo odtajanje in hkrati s paro pomorimo številne bakterije.
Ko je zamrzovalnik očiščen in popolnoma suh, ga vključimo. Toda šele po eni uri ponovno vložimo zavitke z živili vanj. Tudi na ta način prihranimo energijo, saj je zamrzovalnik porabi za zagon več, če je poln. Na vrh
Čiščenje kuhinjskega odtoka
Kuhinjski odtok se nam zlepa ne bo zamašil, če vanj ne bomo metali ostankov hrane in drugih odpadkov.
Ekološki nasveti
Preventivno lahko poskrbimo za kuhinjski odtok tako, da vanj občasno stresemo veliko žlico jedilne sode in čeznjo zlijemo vrelo vodo.
• Dokaj močno in uspešno čistilo za odtoke, ki pa ne razjeda, pripravimo tudi iz mešanice soli, sode bikarbone in kisa. Pustimo delovati vsaj pol ure, nato odtok temeljito splaknemo z vrelo vodo.
• Številna kemična čistila za razgradnjo umazanije v sifonih so najbolj agresivna od vseh čistil v kuhinji in zato zelo škodujejo naravi.
Na vrh
Viri: Nasveti za zeleno gospodinjstvo
|
