PESTICIDI.net

AKTUALNO

» novice » izobraževanje » forum » nasveti po mesecih

O PESTICIDIH

» kaj so pesticidi » vpliv pesticidov » zanimivo o pesticidih

PESTICIDI V SLOVENIJI

» kaj jemo » kaj pijemo » kako je v praksi

PESTICIDI V SVETU

» Evropa » Svet

EKOLOŠKO JE ZDRAVO

» ekološko kmetovanje » ekološko v Sloveniji » eko-ponudba

NASVETI ZA DOM IN VRT

» nasveti za vrt » nasveti za dom » recepti

NASVETI ZA KMETOVALCE

» kako ekološko kmetovati » koristni kontakti » koristni nasveti

ZANIMIVO BRANJE

» publikacije » članki in prispevki » knjige » povezave

Ekološko kmetovanje - prijatelj okolja in zdravja

V senci konvencionalnega, količinsko uspešnega kmetovanja 20. stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine, pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane, s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj, da bo pridelana hrana zdrava.

Ekološko kmetovanje

Ekološko kmetovanje pridobiva na pomenu. Pri tem ne gre le za način kmetovanja ali obdelovanja domačega vrta, pač pa za filozofijo in prepričanje, da zna narava z našo pomočjo sama obračunati s škodljivci in nam zagotoviti zdravo in polnovredno prehrano. Poleg tega pa tudi zaščito pitne vode, zraka in tal, bivalnega okolja ter naravnega okolja z vso svojo pestrostjo živali in rastlin.

Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave. S pomočjo dela, odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj, so bila postavljena pravila, ki določajo ekološke pridelke in živila. V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili "Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil", ki v svojem bistvu ne odstopa od zahtev, ki so jih za ekološko kmetijstvo leta 1991 določili v evropskih deželah. Poleg izraza "ekološko kmetijstvo", se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi "biološko" in "organsko kmetijstvo".

Dodatno pa ekološko kmetovanje omogoča kmetijam možnost dodatnega zaslužka v obliki turizma in drugih dopolnilnih aktivnosti na kmetiji. Prav tako takšna kmetija zagotavlja zdravo okolje ter pripomore k zdravemu življenju vseh, ki tam živijo; dobrobit in dolgoživost živali, ki jih kmet redi, prav tako pa tudi pestrost živalskih in rastlinskih vrst.

Vir: http://www.eko-kmetije.info/kaj-je-ekokmetovanje.asp

Cilji ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepovedi kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil. Cilji ekološkega kmetijstva so zastavljeni širše:

ohranjanje rodovitnosti tal,
sklenjeno kroženja hranil,
živalim ustrezna reja in krmljenje,
pridelava zdravih živil,
zaščita naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak),
minimalna obremenitev okolja,
aktivno varovanje okolja in biološke raznovrstnosti,
varstvo energije in surovin,
zagotovitev delovnih mest v kmetijstvu.

Vir: http://www.eko-kmetije.info/cilji-ekokmetijstva.asp (21.1.2007)

Jejmo ekološko, sezonsko in domače

Ekološka živila so celovita, saj so pridelana in predelana na naraven način, brez uporabe pesticidov, konzervansov, umetnih arom, barvil, gensko spremenjenih organizmov in hitro topnih mineralnih gnojil.

Semena morajo biti nerazkužena, rastline pa rastejo na zdravih tleh, ki niso izčrpana zaradi intenzivne pridelave ter niso onesnažena s pesticidi in umetnimi gnojili. Rodovitnost zemlje ohranjajo organska gnojila (hlevski gnoj, kompost) in naravna rudninska gnojila (kamena moka). V dobro pripravljenih tleh se razvijejo krepke rastline, ki se ob pomoči koristnih živali lažje upirajo škodljivcem in boleznim. Dovoljena so nekatera "klasična" škropiva, denimo modra galica in elementarno žveplo, ki poleg tega po potrebi rešujeta letino grozdja. Sicer pa je skrivnost v tem, da ekološki kmet z izbiro sort, s kolobarjenjem in z zdravo, s hranili celovito založeno prstjo okrepi odpornost rastlin ter s primerno prehrano poskrbi za zdravje živali. V primeru težav s škodljivci si, kolikor lahko, pomaga z naravnimi sredstvi in upošteva možnost (delnega) izpada pridelka.

Pri prehrani drobnice in živine, ki mora tako ali tako uživati naravno, ekološko pridelano hrano, so dovoljeni nekateri naravni dodatki. Živali morajo imeti vsaj polovico dni v letu zagotovljen izpust, torej bivanje v primernih razmerah na prostem. Vse to prispeva k dobremu počutju in zdravju živali in s tem h kakovostni prireji mesa, mleka, jajc.

Gensko spremenjeni organizmi nimajo niti najmanjše možnosti, da bi vstopili v ekološko pridelavo in rejo. Pridelava in predelava poteka brez dodatkov kemičnih sestavin, ki uničijo večino vitaminov, mineralov in vsega ostalega, kar nam je narava namenila, da bi zadovoljila naše potrebe. Tako bomo z izbiro ekoloških živil zaužili celovito živilo, ki vsebuje vse, kar potrebujemo. Hkrati pa so ekološka živila tudi veliko polnejšega okusa kot konvencionalno pridelana.

Vir: Jejmo ekološko, sezonsko in domače (Dario Cortese) objavljeno v Vivi, dostopno na http://www.viva.si/clanek.asp?ID=2655 (27.1.2007)